Evropsko sodišče za človekove pravice je pozvalo Slovenijo, naj pojasni razloge za trajanje obravnave v zadevi Turk-Pirjevec

Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je ta teden formalno pozvalo Slovenijo, naj pojasni razloge za trajanje obravnave primera zgodovinarja Jožeta Pirjevca oziroma Giuseppeja Pierazzija ter kolumnista in prodekana Evropske akademije znanosti in umetnosti Boštjana M. Turka – primer je bil na ustavnem sodišču kar štiri leta in deset mesecev, poroča Požareport in dodaja, da bo v primeru, če sodišče v Strasbourgu odločil, da so ustavni sodniki kršili Evropsko konvencijo o človekovih pravicah, to močna zaušnica ustavnima sodnikoma Rajku Knezu in Katji Šugman Stubbs.

Preč časom smo pisali o tem, da je na Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) pritožbo poslal tudi kolumnist in prodekan Evropske akademije znanosti in umetnosti Boštjan M. Turk. Turka je namreč vrhovno sodišče oprostilo žalitve zgodovinarja Jožeta Pirjevca, ustavno sodišče (US) pa je nato aprila lani poseglo v oprostilno kazensko sodbo – kar je v nasprotju s prakso US. Po mnenju večine na ustavnem sodišču naj bi bil Turk žaljiv, pa čeprav ni objavil neresnic. “Odločitev, da sojenje Pirjevec proti B. M. Turk vrne na prvo stopnjo po več kot desetletju, je napačna, pristranska ter hudo ideološko motivirana. V njej so tudi vsebinske in slovnične napake. Je v nasprotju s pravico in resnico. Primer bom prenesel v tujino,” je Turk takrat na Twitterju komentiral potezo ustavnega sodišča.

Turkovo pritožbo na ESČP sta pripravila mariborski odvetnik Igor Marinšek in ustavni pravnik Jurij Toplak – slednji že več let opozarja, da ustavni sodniki z dolgotrajnimi postopki kršijo Evropsko konvencijo človekovih pravic. Dinamika delovanja našega ustavnega sodišča je milo rečeno nenavadna, menda predvsem, odkar ga vodi Rajko knez. Tako določeni postopki trajajo tudi dlje od pet let, kar je povsem nerazumno. 5. marca 2021 je predsednik Ustavnega sodišča v Odmevih zavrnil očitke o zaostankih in dodal, da postopki v povprečju trajajo leto in pol. Ustavna sodnica Katja Šugman Stubbs pa je podatke o pet let trajajočih sojenjih v Delu označila za “absurdne insinuacije”. A dejstva govorijo sama zase, na Evropskem sodišču pa imajo s Slovenijo kar precej dela.

 

V zadevi Turk-Pirjevec, ki jo je ustavno sodišče po enajstih letih vrnilo okrožnemu sodišču v Ljubljani, je šlo je za kolumno z naslovom Referenti in renegati, ki je bila leta 2011 objavljena v Reporterju. Turk je očital Pirjevcu, da je “stopil v nenavaden tip renegatstva: svoje ime je poitalijančil, četudi za to niso obstajali nobeni zunanji razlogi ali pritiski. Storil je nasprotno od tega, kar je s primorskimi Slovenci počel fašizem. Enainšestdeset let po požigu Narodnega doma v Trstu je objavil eno svojih zadnjih del in ga suvereno podpisal (kot vse ostale v tistem času) z Giuseppe Pierazzi. Na svojem zgledu je tako potrdil ‘pravilnost’ fašistične raznorodovalne politike.” Pirjevec si je ime poslovenil šele leta 2002 in dejstvo je, da so vrhovni sodniki Turka že pred leti oprostili, saj so njegove navedbe še v sprejemljivih okvirih ustavne pravice do svobode izražanja ter pravice do svobode izražanja in obveščanja po evropski konvenciji o človekovih pravicah. “Kje je bil leta 2002 Mussolini, kje je bilo fašistično zatiranje in nasilje nad Slovenci, je pa retorično vprašanje, na katero si lahko odgovori vsak sam,” je pripomnil Turk in dodal še vprašanje: “Kakšen smisel sploh ima takšno ponovno sojenje, razen tega, da pač bremeni davkolačevalce?”

ESČP je poudarilo pomen videza nepristranskosti sodišča kot celote in ne le sodnika – v zadevi Švarc in Kavnik ni bil spoštovan videz poštenega sojenja
Poleg sodnice Katje Šugman Stubbs s kritikami dela ustavnega sodišča prav tako ni bila zadovoljna Ustavna sodnica Špelca Mežnar, ki je poudarila, da je uničevanje in poniževanje državnih institucij  škodljivo za vse, Toplakove podatke pa je označila za zlonamerne in neutemeljene očitke. V Dnevniku je sicer med drugim zapisala: “Se pa seveda tudi nam dogajajo napake. Dogajale so se tudi v prejšnjih sestavah. Prav iz razloga, ker sta sodnika spregledala, da sta o zadevi že odločala oziroma se o njej na drug način izrekla, je bila Slovenija pred leti dvakrat obsojena pred Evropskim sodiščem za človekove pravice  (ESČP; Hit, d. d., Nova Gorica proti Sloveniji, z dne 5. junija 2014; Švarc in Kavnik proti Sloveniji, z dne 8. februarja 2007).”  Zanimivo, v slednjem primeru je bil eden od “akterjev” dr. Lojze Ude, ki je nedavno v Delu precej nerodno zagovarjal Branka Maslešo. Ude je najprej pripravil izvedensko mnenje  v dotični zadevi, malo kasneje pa je postal ustavni sodnik in bil nato tudi v senatu, ki je odločal o tej isti zadevi. Glede na naravo primera, je sicer malo verjetno, da bi sodnik “spregledal”, da se je o zadevi že izrekel, podobno velja za njegovo kolegico sodnico Dragico Wedam Lukić.

Ni pa Mežnarjeva v članku omenila pritožbe zoper ustavnega sodnika Roka Čeferina, ki je o isti zadevi odločal na dveh stopnjah, zadeva je v javnosti sicer požela precej pozornosti. Ko je ustavni sodnik izvedel, da na ESČP zoper njegovo ravnanje teče postopek, je kolegom ustavnim sodnikom predlagal, da sicer že dokončno odločitev spremenijo, kar se je nato tudi zgodilo. Šlo je za zadevo Kodrič proti Sloveniji – Odvetniška zbornica Slovenije je namreč leta 2014 zavrnila vpis odvetniškega kandidata Petra Kodriča v imenik odvetniških kandidatov. Čeferin je bil tedaj član devetčlanskega upravnega odbora Odvetniške zbornice Slovenije, ki je izglasoval zavrnitev Kodriča. Kandidat se je zoper odločitev pritožil na upravno, nato pa še na vrhovno sodišče, ki sta ga zavrnila. Zato je vložil ustavno pritožbo, ki jo je ustavno sodišče leta 2019 zavrnilo – in v senatu, ki je odločal v tej zadevi, se je znova znašel Čeferin. Ko je prišla na dan pritožba, ki jo je obravnavalo ESČP, so se razkrile tudi nekatere druge nepravilnosti. Tako je med drugim sodnik Marijan Pavčnik presojal sodbo svojega sina, vrhovnega sodnika Tomaža Pavčnika.

Sara Bertoncelj

The post Evropsko sodišče za človekove pravice je pozvalo Slovenijo, naj pojasni razloge za trajanje obravnave v zadevi Turk-Pirjevec first appeared on Nova24TV.Nova24TV

Dodaj odgovor

Generated by Feedzy